Aamadeux

Rad bi vam opisal kraj v bližini Ljubljane, ki me spominja na raj. V redu, jaz raja še nisem videl, a lahko, da je tak. To je Sv. Jakob pri Katarini. Slednja je bolj znana, čeprav je samo iztočnica do Jakoba. Ko oko zagleda to lepoto, telo vedno malo postoji. Globoko vdihne in misli se osvežijo. Pod tabo dolina Šentflorjanska, Alpe na dlani, mogočni Triglav malo odmaknjen, a blizu. Ljubljana se sveti v kotlini, z očmi poiščeš svoj dom. Kako majhna je Slovenija. Z vsakega kuclja se jo vidi skoraj celo.  Ko imate premalo časa za kak večji podvig, se odpravite na Jakoba. Lahko dostopen in prijazen.

Zavzemam se za čiste pašnike in pravico do več partneric.

P.s. Tole je samo poskus vstavljanja slike v blog. Je malo zapleteno, pomaga mi :had:

Sliši se grozno, a politično čisto korektno. S tem, ko je Janša odstavil Jankovića z Mercatorja, si je zarinil nož v srce. To je bil zanj začetek konca. Morda se vam zdi, da prezgodaj vlečem misli, a naj razložim. Janković je dobil denar, veliko denarja. Delček je vložil v kampanijo za župana in gladko zmagal. Tudi njegova lista. Zdaj bo glavni v glavnem mestu. Njegoj veliki prijatelj in podpornik Milan Kučan se želi politično aktivirati in imamo močno navezo, ki bo v bodoče kreirala politično prizorišče Slovenije. Drnovšek je sicer močan, a žal nima naveze, rok trajanja pa se počasi bliža koncu.

Recimo, da je želja vsakega pisca tukaj, da se ga veliko bere in komentira. Od tega ima človek na začetku zgolj zadovoljstvo, kasneje pa lahko postane vpliven in cenjen. Sicer se to ne da unovčiti, slava pa tudi nekaj velja…

Pravila za uspešno bloganje:

1. Imeti moraš udaren in enostaven naslov bloga.

2. Vsak dan moraš objaviti eno resno temo in ji dati udaren naslov.

3. Vsak dan moraš objaviti še dve manj pomembni temi ali raje misli ali kak verz. To je zato, da blog spet pride za nekaj časa na naslovnico. Drugače ga naključni bralci ne zaznajo. Seveda ne pozabi na udaren naslov.

4. Objavljene teme morajo biti aktualne in zanimive, če že ne šokantne.

5. Dobro je nalepiti gor kakšno lepo sliko (najbolje žgečkljivo). Na ta račun te bralci še raje dajo med priljubljene, da si dnevno odpočijejo oči na lepih bejbah.

6. Veliko je treba komentirati druge blogerje in v svojem imenu in tekstu linkati na svoj blog.

7. Postati moraš prijatelj čim večim  blogerjem, ki dajo tvoj link na svoje strani.

OK, gotovo je še kaj, česar ne vem, ampak že pri izpolnjevanju tega načrta bi kar hitro postal popularen. Ampak, kot je v naslovu mojega bloga – ne se bat. Ne bom tega delal (za zdaj)

Nocoj mi je končno uspelo ujeti eno od soočenj kandidatov za župana Ljubljane. Bom zelo kratek. Z. J. je vse dal v koš, zato mu je Jazbinšek malo v rit zlezel, v zadnji sekundi pa se je ven zvlekel tako, da ga je označil za lažnivca. Ob gledanju te oddaje sem spoznal, da je Petra Kerčmar ena “res fejst bejba”, prava femme fatale. Njej dajem glas.

Sliši se nevarno in tudi je. Pred dnevi sem se “priblogal” in od takrat sem okužen. Cele dneve samo berem in si spravljam zanimive bloge med priljubljene. Seznam je že nevarno dolg, kar samo napoveduje katastrofo. Da bi spremljal vse nove vpise, podajal komentarje in mogoče še pisal svoje misli… huhu – a se to splača? Menda tudi plačujejo, ampak verjetno samo slavnim. No, jaz še nisem (čeprav me imajo doma kar radi). Delo se mi nabira in vsak čas bo počilo. Ja, tako je, če si samostojen in delaš doma. Pa nič zato, tudi ti dnevi so nekaj vredni. Vsak dan, ko kaj zanimivega prebereš, ni vržen stran. Lepa tolažba, kajne?

Uresničuje se moja napoved. Po dotičnem se strelja vsak dan. Predvsem JJ-u se gre, da bi očrnil kandidata za župana. V svoji reviji Demokracija je v Mladininem stilu objavljeno na naslovnici, koliko casha je pokasiral, ko je letel iz Mercatorja. Človek je dobro vodil firmo, odstavili so ga politično, pripada mu odpravnina. Meni je čisto jasno. Res pa je, da si je s temi milijoni lahko privoščil odlično kampanijo. Tik pred volitvami bo objavljena revizija Mercatorja. Kako natančno datirano, kajne. Ampak ravno na ta način zna Z. J. dobiti še kak glas več. Sindrom Andreja iz lanskega Bara. Zanimiv je stil pisanja v predvolilni reviji, kjer Z. J. vse govori v stilu, kot da je ŽE župan. Prav dobro se sliši. Mislim, da je absolutni zmagovalec, pa če se JJ na trepalnice postavi.

Zdaj tole izgleda, kot da navijam za Z. J. No, malo že (Andrejev sindrom). Sicer pa sem politično za ZELENE, ki pa jih žal NI VEČ (ta pravih)

Pri letošnjih županskih volitvah smo priča zanimivi situaciji, ko ima en kandidat po anketah že polovico vseh glasov, kar praktično izloči sotekmovalce že v štartu. Stanje lahko spremeni samo “dober škandal”. Se bo to zgodilo? Časa je še nekaj in po moje se sedaj globoko koplje po “životu i radu” druga Zokija.

Ali je za Ljubljano Janković dobra izbira? Načeloma (iz prakse) gospodarstveniki niso dobri politiki. Ker pri politiki moraš biti sralec in smele poteze v gospodarstvu se v politiki ne obnesejo. Politika je umazana reč, kar je sicer lahko blizu tržnega gospodarstva, ni pa garant uspeha. Dobro je to, da ima Janković že dovolj denarja in ga praktično ne potrebuje več. Ne zase, ne za svojo družino. Rabi pa izziv in županovanje mu ponuja prav to.

Ja, tudi to je vest, ki je našla mesto na nekem resnem portalu…  A niso kisle kumarice že mimo?